1.3.8 Letni dopust (ZDR-1)
dr. Etelka Korpič-Horvat, dr. Darja Senčur Peček, Strokovni avtorski kolektiv Odvetniške pisarne Bohl d.o.o.
8. LETNI DOPUST
159. člen
(pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta)
(1) Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.
(2) Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
(3) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(4) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
V prvem odstavku je določeno, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta takoj, ko sklene delovno razmerje. To ne pomeni, da pridobi delavec s tem pravico do celotnega letnega dopusta. Pravila glede tega, ali pripada delavcu le sorazmerni ali celotni letni dopust, so urejena v 161. členu.
Drugi odstavek določa minimalno trajanje letnega dopusta. Vsakemu delavcu (ne glede na to, ali dela s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom od polnega) pripada v koledarskem letu minimalni letni dopust v trajanju štirih tednov, pri čemer je minimalno število dni letnega dopusta odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Delavcu, ki ima delovni čas razporejen na pet dni v tednu, pripada minimalni letni dopust v trajanju 20 dni; če ima delovni čas razporejen na 6 dni v tednu, mu pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta in…
