Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Nadomestilo plače v breme delodajalca

14.4.2020, , Vir: Verlag Dashöfer

4.1.3.6 Nadomestilo plače v breme delodajalca

Breda Koren

Več informacij glede nadomestil v času epidemije koronavirusa tukaj.

Nadomestilo plače v breme delodajalca

Delavcem, vključno z javnimi uslužbenci, pripada plača za čas opravljanja dela. V primerih in trajanju, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), in tudi v primerih, določenih v zakonih s področja socialnih zavarovanj in področnih kolektivnih pogodbah, ima delavec pravico do nadomestila plače, in sicer takrat, ko bi moral delati, a iz različnih opravičljivih razlogov dejansko ne dela. Nadomestilo plače delavcu pripada tudi takrat, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca (prvi odstavek 137. člena ZDR-1).

Nadomestilo plače temelji na zagotavljanju kontinuitete plačila v zakonsko določenih primerih, pri čemer višina nadomestila plače ne more biti višja, kot plača, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Nadomestilo plače lahko gre v breme delodajalca, lahko pa v breme drugega zavezanca, odvisno od podlage za nadomestilo. V tem prispevku se bomo osredotočili na nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca.

Splošna pravila o osnovi in odmeri nadomestila plače

V sedmem odstavku 137. člena ZDR-1 so določena splošna pravila glede osnove in odmere nadomestila plače. Če z zakonom ali kolektivno pogodbo ni drugače določeno, se nadomestilo plače izračuna od delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

V skladu s 126. členom ZDR-1 je plača sestavljena iz osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. Glede na to in ob upoštevanju sodne prakse, se v osnovo za nadomestilo plače vštevajo osnova plača, stalni dodatki in delovna uspešnost.

Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene plače niti ni prejemal nadomestila plače, je osnova za izračun osnovna plača delavca, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi (sedmi odstavek 137. člena ZDR-1).

V kolektivnih pogodbah dejavnosti je lahko osnova za odmero in višina nadomestila plače za posamezne primere odsotnosti določena drugače, zato je vedno treba preveriti tudi kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

V zvezi z osnovo in odmero nadomestila plače, kot jih določajo kolektivne pogodbe, je treba opozoriti na 9. člen ZDR-1, ki določa, da se lahko s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR-1 (razen izrecno določenih izjem, med katere pa nadomestilo plače ne spada). Iz tega izhaja, da se v

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih