8.6 Najpogostejše pomanjkljivosti zagotavljanja funkcije notranjega revidiranja z zunanjimi izvajalci
Simona Žnidar
1. NAČINI ZAGOTAVLJANJA NotranjeGA revidiranjA proračunskih uporabnikov
Skladno s 100. členom Zakona o javnih financah se lahko notranje revidiranje zagotavlja na več načinov in sicer z vzpostavitvijo notranje revizijske službe, z organiziranjem skupne notranje revizijske službe ali z najemom zunanjega izvajalca za izvajanje notranje revizijske funkcije.
Zakon o javnih financah v sedmem odstavku 100. člena določa, da morajo predlagatelji finančnih načrtov iz drugega odstavka 19. člena Zakona o javnih financah organizirati skupne notranje revizijske službe za svoje potrebe in organe iz njihove pristojnosti.
Občine in ostali neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki zaradi gospodarnosti poslovanja ne organizirajo notranje revizijske službe, lahko te naloge poverijo zunanjim izvajalcem, pooblaščenim za notranje revidiranje, ki morajo naloge opravljati skladno s predpisanimi standardi.
To zakonsko določilo dopolnjuje Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (v nadaljevanju: Pravilnik o usmeritvah) v 10., 11. in 12. členu. Za ponazoritev najpogostejših pomanjkljivosti pri zagotavljanju notranje revizijske funkcije s strani zunanjih izvajalcev bodo v nadaljevanju obravnava na le tista določila Pravilnika o usmeritvah in Usmeritvah za državno notranje revidiranje, ki jih je potrebno upoštevati pri zagotavljanju revizijske funkcije s strani zunanjih izvajalcev notranje revizijske funkcije.
1.1 Določila 12. člena Pravilnika o usmeritvah
Glede na to, da Zakon o javnih financah dopušča, da proračunski uporabniki za izvajanje notranje revizijske storitve najamejo tudi zunanje izvajalce, pa Pravilnik o usmeritvah v 12. členu določa pogoje pod katerimi lahko proračunski uporabniki za izvajanje notranje revizijskih storitev najamejo zunanje izvajalce. Zunanji izvajalci morajo imeti znanje, veščine in sposobnosti, potrebne za izvajanje revidiranja in strokovne izkušnje pri podobnih delih. Vpisani morajo biti v register in pri izvajanju revizije morajo upoštevati usmeritve za finančno poslovodenje in notranje kontrole ter usmeritve za državno notranje revidiranje.
Pravilnik o usmeritvah glede znanja, veščine in sposobnosti, ki so potrebne za izvajanje notranjega revidiranja s strani zunanjih izvajalcev določa, da zadošča, da ima vsaj vodja revizijske skupine potrdilo za naziv preizkušeni notranji revizor Slovenskega inštituta za revizijo in/ali potrdilo za naziv državni notranji revizor ali potrdilo za naziv preizkušeni državni revizor ali državni revizor.
Pri organizirani skupni ali lastni notranje revizijski službi morajo vsi zaposleni notranji revizorji imeti ustrezne notranje revizijske nazive.
Pri zagotavljanju notranje revizijske funkcije z zunanjimi izvajalci notranjega revidiranja je zahteva, da ima vsaj vodja revizijske skupine ustrezen naziv dosledno upoštevano. Še več, ne samo, da imajo vodje revizijskih skupin zahtevane nazive, tudi drugi zunanji izvajalci, ki izvajajo notranje revizije, imajo ustrezne nazive.
Katera določila…
