Vprašanja o napredovanjih v plačni razred po ZSTSTPJ (1. del)

4.1.2.68 Vprašanja o napredovanjih v plačni razred po ZSTSTPJ (1. del)

Avtorji založbe

Najprej se postavlja vprašanje, zakaj zaposlena ni napredovala, glede na določbe starega plačnega sistema, to je ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, s 1.12.2024, seveda razen v primeru, če ni izpolnjevala pogojev za napredovanje, kot jih je določala tedanja zakonodaja.

V novem plačnem sistemu je podlaga za napredovanje zaposlenih ZSTSPJS, in sicer členi od 25. do vključno 28. člena.

Glede napredovanja v naziv pa navedeni zakon v 20. členu določa način, kako zaposlenemu določite višji »plačni razred zaradi napredovanja v naziv ali višji naziv na istem delovnem mestu:

(1) Javni uslužbenec, ki napreduje na istem delovnem mestu v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek javnega uslužbenca ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot znaša končni plačni razred delovnega mesta oziroma naziva.«

ZSTSPJS pa v 25. členu določa:

»(2) Na delovnih mestih, kjer je možno tudi napredovanje v višji naziv, je v posameznem nazivu možno napredovati za pet plačnih razredov, na delovnih mestih, kjer ni možno napredovati v naziv, pa je možno napredovati za deset plačnih razredov. Če z napredovanjem na delovnih mestih, kjer je možno napredovati v naziv, skupaj v vseh nazivih ni možno napredovati za deset plačnih razredov, je v najvišjem nazivu možno napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.

(3) Javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred. V prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih (v nadaljnjem besedilu: časovno obdobje za napredovanje).«

Nato v petem odstavku določa:

»(5) Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. decembra preteklega leta do vključno 1. junija tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. junija tekočega leta. Javni uslužbenec, ki izpolni časovno obdobje za napredovanje od 2. junija do vključno 1. decembra tekočega leta, napreduje in pridobi pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom 1. decembra tekočega leta. Delodajalec javnemu uslužbencu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi najpozneje 15 dni pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje.«

Ker ima zaposlena (po zakonodaji, ki določa pridobitev naziva) s 15.5. že višji naziv ji plačni razred določite glede na 20. člen tega zakona. Ob tem pa se za določitev časovnega obdobja za napredovanje že upošteva plačni razred pridobljen z novim nazivom na način, kot ga določa tretji odstavek 25. člena ZSTSPJS.

Ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje na podlagi navedene zakonodaje, lahko zaposleni v istem aneksu določite plačni razred, ki bo rezultat tako pridobitve višjega naziva, kot napredovanja na delovnem mestu, saj je v osmem odstavku 25. člena določeno:

»(8) V primeru napredovanja v naziv oziroma višji naziv na istem delovnem mestu se časovno obdobje za napredovanje ne prekine.«

Najprej bi omenili, da strokovnjak, ki odgovarja na vaša vprašanja, ni odgovoren za pravilno določitev plačnega razreda zaposlenemu, saj obstaja možnost da, ne namenoma, ne navedete vseh pomembnih podatkov, ki bi lahko vplivali na pravilno določitev plačnega razreda. Kot primer bi lahko navedli, da niste opozorili na pomemben podatek, da je zaposlena »preskočila« en naziv, kar pomeni posebno ravnanje na podlagi zakonodaje, ki ste jo prebrali.

Naloga strokovnjakov na posameznem vsebinskem področju je, da vas opozorimo na člene v zakonodaji, ki so podlaga za pravilno določitev plačnega razreda ob upoštevanju morebitnih posebnosti, ki so pomembne tudi za vaš konkreten primer, kar smo tudi storili v prvem odgovoru. Z daljšo obrazložitvijo posameznega člena pa želimo širše predstaviti zakonodajo, da bi lahko naslednje primere s podobnimi posebnostmi lahko takoj prepoznali in jih reševali pravilno.

Kot smo navedli, je za vaš primer pomemben 20. člen plačnega zakona, saj iz vaših podatkov sledi, da je zaposlena »preskočila« naziv SAMOSTOJNI BIBLIOTEKAR (22 – 27 plačni razred) in takoj pridobila naziv VIŠJI BIBLIOTEKAR (25 – 30 plačni razred) .

Navajate, da ima sedaj zaposlena na delovnem mestu Bibliotekar G027005 z nazivom BIBLIOTEKAR (PR 19-24) pred pridobitvijo višjega naziva sedaj 21 plačni razred, torej ima 2 napredovanji v nazivu BIBLIOTEKAR.

Delovno mesto Bibliotekar je z nazivi uvrščeno:

87 G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 1 BIBLIOTEKARSKI SPECIALIST 28 33

88 G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 2 VIŠJI BIBLIOTEKAR 25 30

89 G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 3 SAMOSTOJNI BIBLIOTEKAR 22 27

90 G027005 BIBLIOTEKAR VII/2 4 BIBLIOTEKAR 19 24

Kot navajate, je javna uslužbenka s 15.5. pridobila višji naziv, zato bo zaposleni določen nov plačni razred po pridobljenem višjem nazivu. Kot ste prebrali 20. člen ZSTSPJS ta določa, da ima zaposlena ob pridobitvi novega plačnega razreda v višjem nazivu in ob prenosu doseženih napredovanj v prejšnjem nazivu lahko največ 3 plačne razrede (PR) višji plačni razred, kot ga je dosegla prej z napredovanji, torej 3 plačne razrede višjo plačo.

V vašem primeru bi to bilo torej 21 PR - dosežen plačni razred v prejšnjem nazivu = 19 PR + 2 PR napredovanj = 21 PR + 3 PR, kot določa 20. člen ZSTSPJS = 24 PR.

Ker pa je začetni plačni razred naziva, ki ga je zaposlena pridobila (VIŠJI BIBLIOTEKAR) 25 PR, je v tem primeru posebnost oz. odstop od zakonske določbe ta, da je javna uslužbenka tudi upravičena do 25 plačnega razreda, ki ga ima pridobljeni naziv, kljub višji plači za 4 plačne razrede ne glede na omejitev 3 plačnih razredov kot jih določa 20. člen plačnega zakona.

Vendar pa, zaradi določbe 20. člena, ne more prenesti tudi 2 napredovanj, ker tako določa 20. člen ZSTSPJS. Ste tako razumeli teorijo, ko ste prebrali zakon?

Najprej torej zaposleni določite plačni razred (PR) pridobljen z nazivom, to je glede na navedeno 25 PR; nato preverite, za katero napredovanje gre, saj je to podlaga za določitev »časovnega obdobja za napredovanje«, kot ga določa tretji odstavek 25. člena zakona.

Ker gre za 7 napredovanje, je napredovalno obdobje triletno. In, ker je ta pogoj, kot ste navedli v vašem vprašanju izpolnjen, napredovanja pa so avtomatska, zaposlena s 1.6.2025 na podlagi 25. člena ZSTSPJS napreduje za 1 PR, torej v 26 plačni razred.

To je 5 plačnih razredov višja osnovna plača nad prejšnjim plačnim razredom in je tudi končni plačni razred, kot rezultat napredovanja tako v višji naziv, kot napredovanja na delovnem mestu.